7. Med učenjem in zabavo

objavljeno: 12. maj 2014 09:42 avtor: matejal@osbp.si   [ posodobljeno 2. jun. 2014 04:17 ]
   Po malo manj kot treh mesecih lahko resnično rečem, da sem že ujela šolski ritem in da se prav dobro znajdem. Moje naloge se niso bistveno spremenile, le še pomnožile so se. Med vsemi nastopi, nadomeščanji in hospitacijami, se zmeraj znova še najde čas za nove naloge, izkušnje, podvige in projekte. Pretekli mesec je bil res pester.
   Pričel se je običajno: hospitacije, nastopi, nadomeščanja, spremstvo na kosilo in se zaključil s podaljšanim bivanjem prvošolčkov.
Drug teden pa se je že začela akcija. Devetošolci so za domače branje obravnavali knjigo Mali princ, za katero bi marsikdo rekel, da je izključno otroško čtivo, a bi
Formativno spremljanje znanja, devetošolci, osbp
po ponovnem branju spoznal svojo zmoto. To so spoznali tudi devetošolci, ki so knjigo večinoma "požrli" v enem popoldnevu in na en mah ter se zaljubili vanjo. Po večih letih ponovno prebrati tole knjigo je užitek zase, slišati, kako poglobljeno ter s kakšno srčnostjo lahko devetošolci razumejo neko literarno delo, pa je poezija druge sorte. Ob takšnih trenutkih vidiš plod večletnega učiteljičinega dela, ki je leto za letom vanje vlivala znanje, se trudila jih nekaj naučiti in jim približati občutek za besedno umetnost, večkrat že obupavala, a nadaljevala s svojim trudom in ... na ta dan srečna spoznala, da nič ni bilo zaman, da je njeno delo obrodilo sadove, ki zdaj počasi zorijo naprej. To je bil tudi trenutek, ko sem se ponovno zavedala, zakaj sem se odločila za ta poklic in zakaj mi je moja mentorica, Danica Gotlih, tako velik vzor. Pri uri, ko smo skupinsko analizirali omenjeno literarno delo, so prisostvovale tudi učiteljice z drugih šol. Vse skupaj se imenuje Formativno spremljanje znanja, ki ima več oblik in stopenj, njegov glavni namen pa je izboljšati pouk in uspešnost učencev. Prisostvovala sem enem od učiteljskih gostovanj, na katerem so si gostujoče učiteljice pogledale izbrane, dodobra pripravljene ure, nato pa podale svoje predloge, pohvale in kritična stališča. Zanimivo je bilo slišati, da na Polančiče zelo rade prihajajo, saj jim ta šola predstavlja fontano novih idej, metod dela in vsesplošnih inovacij, ki jih kasneje poskusijo uvesti tudi pri svojih urah oz. na svojih šolah. Zlasti sem opazila, da so gostujoče učiteljice pri izražanju svojih vtisov uporabljale veliko presežnikov in dobila sem občutek, da so našo šolo postavile na nek piedestal, h kateremu stremijo. Po podanih mnenjiih je sledila zanimiva razprava o tem, kako bi se določene stvari v šolskem sistemu in v obstoječi pedagoški praksi še dalo izboljšati ter česa definitivno ne smemo izgubiti. Kot vidite, se tudi učitelji še vedno učijo, eden od drugega in eden z drugim, ter se trudijo, da bi bil pouk zanimiv in privlačen.
   P
Bukvarna Ciproš, Pekarna Maribor
o napornih velikonočnih praznikih smo se na Polančičih odločili, da potrebujemo sproščen začetek novega tedna, zato smo 22. 4. 2014 imeli Ekodan, ki je del Unesco projekta in se na Polančičih odvija že nekaj let. Ta dan smo na šoli gostili učence številnih drugih šol, se razdelili v več skupin in počeli najrazličnejše stvari. Slavistke smo svojo skupino popeljale v Bukvarno Ciproš, kjer so učence seznanili z usodo knjig, po njihovi "slavi" na knjižnih policah v knjigarnah, knjižnicah ali po domovih. Ob vrnitvi v šolo smo spisali poročila o videnem, zložili nove pesniške stihe ter sestavili svojo pravo knjigo, ki smo jo predstavili na zaključni predstavitvi in izobesili v šolski avli. Pri delu smo imeli veliko veselja, kar je potrjevalo tudi vzdušje in smeh v učilnici. Štirje dnevi so hitro minili in zadnji dan pred počitnicami ne bi mogel miniti lepše, ko je. Zjutraj sem bila v 1. b, kjer smo pisali kratek matematičen test in medtem ko so hitrejši učenci pri učiteljici že zagovarjali svoje odgovore, sem jaz bodrila počasnejše, po "zagovoru" zaposlila hitrejše in v učilnici vzdrževala red in tišino. Delo smo uspeško dokončali, zato smo si po malici lahko privoščili še nekaj zabave, ki smo jo v veliki meri zajeli v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer smo si ogledali pred
stavo Praktični nasveti za pridne otroke. Nasmejani in z iskrico v očeh smo odšli na prvomajske počitnice.
   Kdor misli, da so učitelji in prpravniki od minute, ko zapustijo šolo, in do minute, ko se vanjo zopet vrnejo, resnično na počitnicah, se pošteno moti. Prostih imamo res nekaj dni, ne pa vseh. Osebno sem med počitnicami sestavljala preizkus znanja za osmošolce. Verjamite, ena najzapletenejših nalog vsakega učitelja. Ni čudno, da sem jaz, začetnik na tem področju, porabila konkretno števio ur, preden sem bila dokaj zadovoljna z napisanim. Ob pogovoru z mentorico pa sem spoznala, da se imam še toliko za naučit. Spoštovani starši, naj vas pomirim, tudi če test sestavljamo pripravnice, brez mentorjevega odobravanja in dokončnega pregleda ne pride pred oči vaših otrok. Zato ob informaciji, da je pripravnica sestavljala ta ali oni test, ni potrebno zagnati panike ali celo pridrveti v šolo. Šola je ustanova, ki uči velike in male, mlade in manj mlade, vse, ki se želijo učiti.
   Posebno doživetje pa je bilo definitivno tudi Nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Pišejo ga šesto- in devetošolci in sicer iz matematike, slovenščine in angleščine. Na dan, ko se piše NPZ, vlada na šoli poseben režim, ki zagotavlja mir na šoli. Učenci, ki pišejo NPZ, v šolo pridejo malo prej in se takoj porazdelijo po učilnicah v najvišjem, drugem nadstropju šole, kjer poteka preverjanje. Ostale učence se v ta predel šole spusti ob običajnem pričetku pouka, pouk, ki bi moral potekati v drugem nadstropju, se preseli v druge učilnice, in selitev v učilnice poteka tiho. Tako na šoli vlada relativna tišina in v drugem nadstropju sta le dežurna učitelja. Bila sem ena od dežurnih učiteljic. Moje naloge so bile: poskrbeti za relativno tišino na hodnikih; paziti, da nihče ni vstopil v najvišje nadstropje; spremljati, kdo od šesto-/devetošolcev je šel na stranišče in ali je šel res tja; poskrbeti, da je tudi glavni odmor minil tiho in za zaprtimi vrati učilnic ter da se je v drugo nadstropje stopilo šele, ko je še zadnja skupina zaključila s pisanjem. S slednjimi sem odšla v jedilnico, kjer so pomalicali in kjer sem slišala nemalo komentarjev o preizkusu, o uspehih in napakicah ter o olajšanju, da je preizkus za njimi.
Comments